KATEDRA ZA MINERALOGIJO, PETROLOGIJO IN MATERIALE
KATEDRA ZA MINERALOGIJO, PETROLOGIJO IN MATERIALE
Katedra za mineralogijo petrologijo in materiale je sodobno organizirana katedra, ki bo glede na bodočo usmeritev študija geologije v skladu z Bolonjsko deklaracijo pokrivala naslednja področja:
- Kristalografijo in mineralogijo
- Tehnično mineralogijo
- Petrologijo magmatskih in metamorfnih kamnin
- Nahajališča mineralnih surovin
- Nekovinske mineralne surovine
- Sedimentologijo
- Metode preiskav mineralov in kamnin
- Elektronsko mikroskopijo v mineralogiji
- Mikroskopijo rud in premogov
- Gemologijo
- Arheološke materiale
- Naravni kamen v arhitekturi in restavratorstvu
Področje študija Mineralogija s kristalografijo obsega prepoznavanje kristalov iz modelov, risanje kristalov v projekciji, prepoznavanje kamninotvornih (naravnih) mineralov glede na njihove fizikalne in strukturne značilnosti, delitev mineralov, ki so v naravi najpogostejši, po strukturnih in kemičnih značilnostih. V delu, ki obsega sistematiko mineralov, pa skupine mineralov in posamezne minerale prepoznavamo po njihovih strukturnih in kemičnih lastnostih.
Področje študija Tehnična mineralogija zajema določanje kakovosti in uporabne vrednosti nekovinskih mineralnih surovin, ki jih pridobivamo v slovenskih nahajališčih ali pa jih uvažamo, ker jih slovenska industrija potrebuje za svoje proizvode. Uporabno vrednost izdelka iz nekovinske mineralne surovine preverjamo tako, da ugotavljamo njegovo mineralno sestavo, strukturo in teksturo oz. vse lastnosti, za katere je potrebno znanje mineralogije. Naštete lastnosti ugotavljamo z instrumentalnimi metodami, ki jih uporabljajo tudi drugod po svetu, oz. z metodami, ki so dostopne v slovenskih raziskovalnih ustanovah. V mineralni sestavi, strukturi in teksturi izdelka se enoznačno odraža tehnološki proces izdelave produkta, zato ti parametri predstavljajo pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti izdelka in pri optimalnem vodenju proizvodnega procesa. Sestavni del obravnavanega študija zajema tudi poznavanje najpogostejših sekundarnih surovin, ki v slovenski proizvodnji sicer predstavljajo odpadek.
Področje študija Petrologija magmatskih in metamorfnih kamnin obravnava petrogenezo magmatskih in metamorfnih kamnin, njihovo mineralno sestavo, geokemične in izotopske značilonosti, klasifikacijo in sistematiko ter okolje nastopanja.
Področje študija Nahajališča kovinskih mineralnih surovin obravnava geološke osnove nastanka rudišč. Poudarek je na poznavanju procesov s katerimi je v zvezi nastanek različnih tipov nahajališč kovinskih mineralnih surovin in modeliranju procesov s katerimi je povezano izločanje in redisribucija komponent rudnih in jalovinskih mineralov. V okviru tega študija bo posvečena posebna pozornost škodljivim vplivom rudarjenja in predelave rude na okolje.
Področje študija Nekovinske mineralne surovine obravnava nahajališča nekovinskih mineralnih surovin na slovenskem ozemlju in določa njihovo uporabno vrednost za posamezno industrijsko predelavo. Sem spada določanje kakovosti posamezne surovine, procese predelave, parametrov preverjanja kakovosti izdelka po veljavnih standardih. Med nekovinske mineralne surovine prištevamo tudi nekovinske mineralne in amorfne odpadke, ki že ali pa naj bi še v slovenskem gospodarstvu predstavljali sekundarno surovino.
Področje študija Sedimentologija obsega spoznavanje procesov nastanka, sestave ter strukturnih in teksturnih značilnostih vseh sedimentnih kamnin. Podaja pregled glavnih kopenskih, prehodnih in morskih sedimentacijskih okolij z značinimi kamninskimi faciesi, ki v njih nastajajo. Obravnava osnovne principe facielne in sekvenčne analize litostratigrafskih razvojev. Posebna pozornost bo posvečena recentni sedimentologiji in post-sedomentacijkim procesom v okviru zgodnje diageneze, s poudarkom na procesih, ki se odvijajo na meji sediment-voda.
Področje študija Metode preiskav mineralov in kamnin zajema poznavanje osnovnih principov instrumentalni metod, s katerimi določamo mineralno in kemično sestavo mineralnih materialov. Rezultati preiskav z obravnavanimi metodami omogočajo kvalitativno in kvantitativno analizo naravnih in umetnih mineralnih materialov.
Področje študija Elektronska mikroskopija v mineralogiji zajema znanje o osnovnih principih delovanja elektronskih mikroskopov. Elektronska mikroskopija omogoča strukturno in kemično karakaterizacijo naravnih in umetnih mineralnih materialov v mikro in nano območju velikosti vzorca. Strukturne in kemične značilnosti pa odražajo razmere ob času nastanka mineralne snovi. Zato pridobljeno znanje s pomočjo elektronske mikroskopije omogoča definirati genezo mineralne snovi in okolje, v katerem je nastala.
Področje študija Gemologija obravnava nahajališča dragih kamnov po svetu, obravnava uporabo ter prepoznavanje dragih kamnov. V ta namen je potrebno znati uporabljati vse tiste metode, ki jih obravnavamo že v predmetu metode preiskav mineralov in kamnin.
Področje študija Arheološki materiali obravnava uporabo mineraloških, petrografskih in kemičnih preiskovalnih metod za študij kamnitih, keramičnih in steklenih arheoloških artefaktov.
Področje študija Naravni kamen v arhitekturi in restavratorstvu obravnava nastanek kamnin, mineralno in kemično sestavo, strukturo, teksturo in fizikalne lastnosti kamnin, ki so se in se še uporabljajo v gradbene ali umetniške namene. Ker kamnina po vgradnji propada, je potrebno poznati vzroke za propadanje naravnega kamna zaradi antropogenih in atmosferskih vplivov. Ob restavratorskih posegih pa je potrebno poznati načine restavriranja in načine za povečevanje njegove obstojnosti po vgradnji.
Področje študija Rentgenska praškovna difrakcija obravnava kvalitativno mineraloško analizo naravnih in umetnih materialov z metodo praškovne rentgenske difrakcije ter temeljne principe in značilnosti metode.
Področje študija Rentgenska difrakcija glin obravnava mineraloško analizo glin in glinenih materialov z metodo praškovne rentgenske difrakcije, pripravo vzorcev za analizo ter določevanje tipov, struktur in lastnosti glinenih mineralov.
Področje študija Kvantitativna mineraloška analiza obravnava kvantitativno mineraloško analizo naravnih in umetnih materialov z različnimi metodami, ki temeljijo na rentgenski praškovni difrakciji, z uporabo notranjih in zunanjih standardov, kot tudi metode brez standardov.
Področje študija Strukturna analiza mineralov obravnava določevanje tipa in dimenzij osnovne celice in strukture naravnih in umetnih mineralov z metodo praškovne rentgenske difrakcije.